Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

Oktobra kri častilo več kot 1000 študentov

Prvi študijski mesec je tudi letos minil v znamenju študentske krvodajalske akcije »Častim pol litra!«. Kri je tokrat darovalo več kot 1000 študentov. Več

Lokacije odvzemov v oktobru

Študenti nadaljujemo z uspešno dobrodelno akcijo darovanja krvi, ki poteka pod sloganom Častim pol litra! in vsako leto privabi več krvodajalcev. Kri bo tokrat možno darovati med cel oktober. Več

Približuje se študentska krvodajalska akcija

Študenti nadaljujemo z uspešno dobrodelno akcijo darovanja krvi, ki poteka pod sloganom Častim pol litra! in vsako leto privabi več krvodajalcev. Kri bo tokrat možno darovati med cel oktober. Več

Lokacije odvzemov

Lokacije odvzemov Več

Študentska krvodajalska akcija “Častim pol litra!” po novem kar ves mesec

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) s svojimi organizacijskimi oblikami že tradicionalno izvaja vseslovenski projekt, študentsko krvodajalsko akcijo “Častim pol litra!”. Več

V jesenski študentski krvodajalski akciji že 800 študentov »Častilo pol litra«

V minulem tednu je potekala že tradicionalna študentska krvodajalska akcija »Častim pol litra!«, ki jo organizira Študentska organizacija Slovenije s svojimi organizacijskimi oblikami. Več
Malta Dil Okulları Ankara Tercume Burolari ceviri ankara

Krvodajalska oktober 2014

04. 09. 2016 - FOTOGALERIJA CASTIMKRI.SI

Kdo lahko daruje kri in kdaj?

Z darovanjem krvi pomagaš tistim, ki jo nujno potrebujejo. Krvodajalci torej pomagamo reševati življenja in ohranjati zdravje! Krvodajalec je lahko vsakdo, torej tudi ti, če si zdrav in se dobro počutiš! Kot možnemu krvodajalcu ti mora biti dostopno izobraževalno gradivo.

Nasveti pred odvzemom krvi

Počutiti se morate zdrave! Pred odvzemom lahko pojeste nemasten obrok (npr. kruh z marmelado), popijete dovolj tekočine (čaj, sok ali kavo), odsvetujemo pa mastno hrano in mlečne izdelke (mleko, maslo …).

Pred postopkom odvzema krvi:

  • se prijaviš v sprejemni pisarni, zato ne pozabi na identifikacijski dokument(!),
  • izpolniš vprašalnik,
  • opraviš enostavni zdravniški pregled.

Zdravje vseh krvodajalcev presojata šolano zdravstveno osebje in odgovorni zdravnik, ki svetuje ali odsvetuje darovanje krvi. Zelo pomembno pa je, da tudi sam presodiš okoliščine, ko ni primerno, da daruješ kri!

Kot KRVODAJALEC ali KRVODAJALKA moraš:

  • biti polnoleten/polnoletna (do 65 let),
  • imeti vsaj 50 kg telesne teže,
  • imeti vrednosti hemoglobina vsaj 125 g/l (ženske) ali 135 g/l (moški),
  • imeti krvni tlak pod 180/100 mm Hg,
  • imeti zdravo srce,
  • biti brez povišane telesne temperature,
  • živeti dovolj zdravo, da tvoj način življenja in okolje samo ne pomenita povečanega tveganja za prenos bolezni s krvjo.
Ženske lahko dajo kri vsake štiri, moški pa vsake tri mesece.
Nekateri načini življenja in spolne navade pomenijo povečano tveganje za prenos bolezni s krvjo, zato se mora vsak morebitni krvodajalec seznaniti z informacijami o:

  • možnostih prenosa aidsa in zlatenice,
  • uporabi mamil,
  • tveganju, ki ga pomenijo spolni odnosi, ki so plačani, moškega z moškim, ženske z moškim, ki je imel spolne odnose z moškimi, s partnerji, ki so nosilci HIV in zlatenice, z intravenskimi uživalci drog, s partnerji, ki prejemajo plačila za spolni odnos, z ljudmi, ki imajo spolno prenosljivo okužbo.
  • Tudi izpostavljenost zlatenici v službi ali družini pomeni povečano tveganje.

Zdravnik trajno ne svetuje darovanja krvi:

  • osebam z malignimi obolenji,
  • sladkornim bolnikom, ki jemljejo inzulin,
  • intravenskim uživalcem drog,
  • nosilcem nalezljivih bolezni (HIV, hepatitis B in C),
  • bolnikom s srčnimi in žilnimi obolenji,
  • osebam, ki so potencialne prenašalke Creutzfeldt-Jakobove bolezni.

Zdravnik praviloma začasno ne svetuje darovanja krvi:

  • osebam, ki so bile na endoskopskih preiskavah,
  • bolnikom z epilepsijo,
  • ledvičnim bolnikom,
  • ob nestrokovno opravljeni akupunkturi, prebadanju kože ali tetovaži,
  • ob sluzničnemu stiku s potencialno okuženo krvjo,
  • ob jemanju nekaterih zdravil,
  • pri bivanju v nekaterih tropskih krajih oz. jemanju preventivnih zdravil,
  • pri nekaterih cepljenjih z oslabelimi bakterijami ali virusi,
  • po operativnih posegih,
  • ob nedavno prejeti transfuziji.
Pri vseh nalezljivih obolenjih ne smeš darovati krvi vsaj 2 tedna po popolni ozdravitvi. Vsem, ki so pod vplivom alkohola ali mamil, odsvetujemo darovanje krvi!
Pri opravljanju nevarnih poklicev (pilotiranje, vožnja vlaka ali avtobusa, upravljanje žerjava, plezanje po lestvi ali zidarskem odru, padalstvo, športno plezanje ali potapljanje, ipd.) pa naj poteče najmanj 12 ur od odvzema krvi do ponovne dejavnosti.